![]()
Da se slu{ne glasot na u~enicite
![]()
Da go doznaeme misleweto na u~enicite i nastavnicite vo vrska so postoewe na u~eni~ki sovet vo na{eto u~ili{te;
Da proverime dali spored zakonot mo`e da postoi u~eni~ki sovet vo u~ili{teto;
Da napravime plan za rabota na sovetot i da gi opredelime celite koi }e se postignat ako vo u~ili{teto postoi sovet na u~enici.
![]()
![]()
Informaciite koi gi dobivme od anketite, razgovorite, i drugite na~ini na istra`uvawe bea pozitivni i ohrabruva~ki za nas.
Od anketite doznavme deka i u~enicite i nastavnicite smetaat deka e potrebno da se formira sovet na u~enici.
Od ministerstvoto dobivme potvrdna informacija, a toa e deka sovetot e zakonska rabota i deka veke postoi vo nekoi u~ili{ta. Naj~esto u~ili{tata vo koi ima sovet na u~enici se sredni u~ili{ta.
Stapivme vo kontakt so neki takvi u~ili{ta i dobivme informacii za toa kako tie go vodat i kako raboti kaj niv sovetot.
Osven so u~ili{tata od na{ata dr`ava komunicirame i so drugi
u~ili{ta od stranstvo. Stapivme
vo kontakt so u~ili{te od Danska.
Istra`uvavme na Internet za toa dali na nekoe drugo mesto ima takov sovet i kako
funkcionira. Dojdovme do nekoi informacii od drugo u~il{te koi ni poslu`ija kako
primer za na{iot sovet.
Eve {to zaklu~ivme otkoga gi analiziravme podatocite:
[to ke postigneme ako vo u~ili{teto imame sovet na u~enici?
- podobra komunikacija (nastavnik-u~enik, u~enik-nastavnik, u~enik-u~enik)
- podobra organizacija
- sloboda na izrazuvawe
-
podobro re{avawe na konflikti
i preminuvawe barieri
![]()

[to
bi bila rabota na sovetot ?
- Bi u~estvuvale vo donesuvawe na odluki , vo vrska so u~enicite.
-
Site barawa {to gi imaat u~enicite bi gi izjanesuvale na nastavni~kiot sovet, a voedno so toa i bi u~estvuvale na
nastavni~kiot sovet.
-
Bi organizirale razni aktivnosti, zabavi, akcii za ureduvawe na {koloto i
dr.
-
I najva`no e toa da rabotat kako spoj pome|u u~enicite i nastavnicite.
Koj bi u~estvuval, kako bi se birale u~esnicite i kako bi rabotel toj sovet?
- Vo sovetot }e u~estvuvaat u~enici od V do VIII odd.
- Od VII i VIII bi imalo po dvajca pretstavnici, a od V i VI po eden pretstavnik od sekoe oddelenie.
- ]e ima eden koj ke bide pretsedatel na toj sovet i drug koj ke bide zamenik pretsedatel.
- U~esnicite vo sovetot }e se izberat taka {to
site kandidati od edno oddelenie bi napravile kako edna mala kampawa (taa
kampawa bi se odvivala vo krugot na nivnoto oddelenie). Toj {to ke go izberat }e
u~estvuva i }e go pretstavuva oddelenieto vo sovetot .
- Vo
vrska so rabotata na sovetot, bi se sostanuvale edna{, po potreba i dvapati,
nedelno.
Prednosti na
u~ili{teto koe ima vakov sovet
1.
Se podobruva komunikacijata pome|u u~enicite i nastavnicite.Toa zna~i
deka u~ili{teto mo`e da prerasne vo edna golema zaednica vo koja site se
ramnopravni.
2.
Ovoj sovet ovozmo`uva sekoj u~enik da ima pravo na glas i svoi stavovi.
3.
Toa bi ni dalo ovrska za dobra disciplina koga sme podaleku od
nastavnicite.
4.
Pogolema `elba za odewe vo u~ili{te od strana na u~enicite.
5.
Ovoj sovet gi u~i u~enicite na razni raboti kako na primer:
-
timska rabota
-
mirovno re{anawe na konfliktite
-
podobra komunikacija sodrugi u~enici
-
da bidat posamokriti~ni
-
da bidat poefektivni kako voda~i
Mnogu od ovie raboti se potrebni za decata
U~enici:
* "Morav
da rabotam naporno za da mo`am da sorabotuva i so u~enicite koi stvarno bea
raspolo`eni za sorabotka no... seto
toa se isplate{e bidejki sega vo komunikacijata sme poslobodni.
i da pomogne vo u~ili{niot predizvik za podobro odnesuvawe od strana na u~enicite.
Direktori:
* "U~enicite
treba da imaat glas za se, a sovetot toa im go ovozmo`uva.
Roditeli:
* "Otkoga
se osnova{e sovetot, moeto
dete se poveke saka da odi vo u~ili{te, {to go smetam za dobar napredok vo
u~ili{teto
* "Dokolku ne{to ne im se dopa|a toga{ tie mo`at slobodno da se izjasnat."